»Privlači ga svet nasprotij, pa naj gre za nianse barv, nedorečenost motivov in njihove vsebine, za mejo med osebnim in družbenim, mejo med notranjim in zunanjim svetom, mejo med abstrakcijo in figuraliko.«
»poznamo predvsem kot slikarja, ki v brezprostorje slikarskega platna naseljuje abstrahirane reminiscence predmetov, delov človeškega telesa ter nekakšnih hibridnih bitij. Ne izogiba se le jasnosti motiva, temveč tudi barv; čiste barve so pri njem redke«
»Osrednja tema razstave je problematika pretiranosti, prenasičenosti, prenapihnjenosti sodobne družbe nasploh in umetniškega sistema še posebej, kar na drugi strani spremlja pomanjkanje vsebine in sploh kakršne koli snovi v nematerialnem smislu.«
»Tako sta negotovost in nemir vdrla tudi v vizualni univerzum sicer introspektivnega slikarja, ki je v preteklosti pogosto raziskoval lastno individualno izkušnjo in osebne poetike, a jim je tokrat z barvnimi in motivnimi shemami pridružil bodisi ekspresivne bodisi zastrte elemente humorja, kritike, jeze in obupa.«
»Najprej sem dal stran človeško telo, ostali so samo glava in roke, pa nekaj časa le glava, potem pa je tudi glava začela dobivati neke vse bolj enostavne oblike, tako da sem se v neki točki približal abstrakciji, a sem videl, da mi tudi to ne leži povsem, zato sem sem tudi vrnil v figuraliko.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju